O hrana domača

S tem naslovom hočem povedat to, da pogrešam domačo hrano. Čedalje bolj. Če že najdem sestavino, ki mi je znana in ljuba, še vedno ne izpade takega okusa kot doma. Kako to? Jaz mislim, da je pomembno vse, od posode do štedilnika. Edino naši špageti so pa povsod isti. 

Mi je pa všeč vpliv Azije. Jedi, ki jih skuha Junko so še vedno "yummy". Japonski curry, Thai curry pa še kup stvari za katere niti ne vem ali imajo ime ali pa si je ona izmislila recept. 

Tomaž pa ima rad arašidovo maslo. Tole navado, da ga poje žlico ali dve direkt iz posodice, je pa od mene pobral. 

Katja je prejela prvo pismo iz Slovenije. Naslovljeno je bilo nanjo in bila je tako zelo vesela. Hvala Miha. Glede na to, da večino dneva preživi zunaj in nori naokoli, ponavadi tudi pobere pošto in jo prinese Benu. In je en dan omenila, kako to, da ona ne dobi nobene pošte. Prosim, če jo želi še kdo razveselit, vam pošljem naslov. 

Pismo od strica.

In seveda spet plaža in sto in ena fotografija. Če se le spomnim gre fotoaparat z mano. Žal je laguna zaprta zaradi tiste strašne nevihte zaprta, zato se že zelo dolgo časa nismo kopali. Bi bilo prav fino spet zaplavat. 

Spet je brez hlač. He's European.

Žabica.

Morska deklica.

Ubežnik. 

Pred večerjo pri Junko še sprehod. 

Preganja galebe. Samo od blizu jih je hotel pogledat.

Tako pokaže kje je Barbara :) Ponavadi pogleda še, če je pod majčko. 

Večerja pri Junko. Za Tomaža je to "Guma lady". Kadarkoli jo zagleda, dvigne roke in reče "Gume". Parkrat ga je peljala gledat gume in zdaj je njegova najboljša prijateljica.

"Fehtanje" sladoleda pri Shannon.

In potem dirka naprej.