Ni za občutljive želodce

Nesreča res nikoli ne počiva. In otroka je težko tako dobro čuvat, da se slej ko prej ne bi kaj zgodilo. Na plaži je bila naplavljena rogovila, taka v obliki črke Y. Katja se je tam igrala, fantek je pa tekel tja in se spotaknil ob prvo vejo in z brado pristal na drugi. Ulila se je kri, in to koliko krvi. Težko je bilo sploh ocenit poškodbo. Čez nekaj časa sem lahko končno razločila luknjico, ki so jo naredili ostri zobki, na sredi jezika. Če bi se sama odločala, bi ga verjetno že peljala pokazat zdravniku, vendar pa mi je Igor zagotovil, da se jezik izredno hitro celi. In res, drug dan luknjice ni bilo več, novo tkivo je že zapolnilo rano. Neverjetno. 

18.4.2013

Katja piše razglednico. (19.4.2013)

Playgrop v Woody Point-u. Katja on flying fox.

Tale pa mahnjen na vse kar je okroglo in se vrti.

Takole ga je Katja spravila k popoldanskemu počitku.

19.4.2013. Morje je bilo tako mirno kot že dolgo ne. In obzorje je bilo tako lepe barve. Kot vedno se obisk igrišča ne konča tam, ampak ne moremo mimo tega, da namočimo tačke v morje. Ni bilo časa za kopalke (v bistvu jih nisem imala s sabo), in ker ne kompliciramo preveč, gremo v vodo tako ali drugače. Čeprav je težko na fotografijo ujet kako lep razgled sem imela, vsaj malo upam, da se vidi da je lepo. In kar mi je na spodnjih fotografijah najbolj všeč je to, da Katja ni vedela da jo fotografiram. 

Bob the builder. Zakaj pa ne?

Five little ducks

Vsakič ko se lotim tegale bloga, se seveda čutim dolžno, da nekaj napišem. Pa čeprav samo dva stavka (kar se čedalje bolj pogosto dogaja). In vsakič znova občudujem ljudi, ki se preživljajo s pisanjem. Jaz bi težko shajala :) Biti dober pisatelj je res veščina za katero dvomim, da se jo da priučit. To imaš ali pa nimaš v krvi. Še dobro da imam fotografije, ki lahko zapolnejo mojo praznino. 

Kus kus za zajtrk.  

Žlica že dokaj uspešno najde usta.

Pravijo, da otroci rastejo ko spijo. Če je to res, potem bo Tomaž brez problema lahko igral košarko v NBA. Takole sem ga (11.4.2013) poskušala zbudit ob štirih popoldne po štirih urah spanja. Je pa res, da je otrok takooo zelo lep ko spi. Ena sama milina. 

Razlog zakaj je obkrožen z roza konjički je, da ga zadnje čase Katja uspava in spi v njeni postelji. 

Škaf je še vedno aktualen in je kar prevzel vlogo banje oz. kot Tomaž reče "baba", 13.4.2013.

Knjižnica, 15.4.2013. Vsak ponedeljek in vsako sredo imajo dopoldne aktivnosti za malčke. In tokrat sem bila res pozorna na besedilo pesmice. Končno sem osvojila tiste štiri kitice ene pesmice. Takole pa se po petju otroci igrajo. 

Dolgolaska

To, da si Katja želi dolge lase je nekaj novega. Vedno je želela kratke, razlog za to je verjetno tudi v tem, da ne prenese česanja. Zdaj hoče v glavnem doooolge lase, take princeskaste. In kako bi oz. bo izgledala z dolgimi lasmi? Meni je strašno všeč.  

 

 

  

  

Surfers paradise

V ponedeljek, 8.4.2013, sem spet dočakala dan, tak ki ga imam najrajši. Ko se vsi nabašemo v avto, s tričetrt preveč prtljage, od sendvičev, kanglic in lopatk do preveč rezervnih oblačil. Igor se je šel pokazat v šolo, mi trije pa smo ta čas uživali na plaži v Surfers paradise. Sicer sta morje in plaža kot na Gold Coast-u, ampak pogrešala sem že to modrino. Tako lepo mi je tam, da sem si prav zavestno rekla: "Marija, poglej kje si. Zapomni si to, točno to." 

Še en dan pred tem vreme ni obetalo nič dobrega. Bilo je oblačno in deževno. Sem se že odločila, da ne grem z otroki na dež sedet. Potem pa smo zjutraj na hitro zmetali skupaj stvari in šli. Sicer sem že podvomila v svojo odločitev, ampak se je na koncu super izšlo.

Takole se je vreme stopnjevalo od oblačnega....

.... do zelo oblačnega...

... do deževnega (tole je bilo 5 min po prejšnji fotki)...

.... in potem sončeeeek.

Perfect.

Znani napis nad plažo. Fotografirala sem iz avta, zato sem ovekovečila naključni par, ki je ravno takrat poziral. Kot da sem jaz, uporabite domišljijo. 

Taa-daaaa!

Tomažek je takole malo podremal.

Moj razgled z brisače. 

Še ena smešna anekdota. In prosim, en čas ne še omenjat Katji. Njej se pa res vse zgodi. Medtem ko se je igrala v plitvini, se ji je v spodnjem delu kopalk nabralo veliko mivke. Res, izgledalo je kot da se je pokakala :) Pa sem ji rekla naj si gre sprat kopalke v vodo. Pa je punčka šla, se usedla, slekla spodnji del kopalk in jih splakovala. In potem čez trenutek pogledam tja in vidim, da sedi tam na tleh in se ozira naokoli. In ker jo poznam, sem vedela, da moram vzet s sabo rezervne kopalke. Val ji je iz rok odnesel tiste kopalkice in nikoli več jih nismo videli. Zanimivo je to, da v tisti plitki vodi ni in ni bilo kopalk na spregled. Kam bi jih lahko tako hitro odneslo? Lahko, da jih je nekako zakopalo pod mivko. Kaj pa vem, na plažo jih ni napravilo, sva pregledali. 

Ko je še imela kopalke. 

My mini man.

Pot domov.

Zaključek dneva, Top Gear. Gume.