Ni za občutljive želodce

Nesreča res nikoli ne počiva. In otroka je težko tako dobro čuvat, da se slej ko prej ne bi kaj zgodilo. Na plaži je bila naplavljena rogovila, taka v obliki črke Y. Katja se je tam igrala, fantek je pa tekel tja in se spotaknil ob prvo vejo in z brado pristal na drugi. Ulila se je kri, in to koliko krvi. Težko je bilo sploh ocenit poškodbo. Čez nekaj časa sem lahko končno razločila luknjico, ki so jo naredili ostri zobki, na sredi jezika. Če bi se sama odločala, bi ga verjetno že peljala pokazat zdravniku, vendar pa mi je Igor zagotovil, da se jezik izredno hitro celi. In res, drug dan luknjice ni bilo več, novo tkivo je že zapolnilo rano. Neverjetno. 

18.4.2013

Katja piše razglednico. (19.4.2013)

Playgrop v Woody Point-u. Katja on flying fox.

Tale pa mahnjen na vse kar je okroglo in se vrti.

Takole ga je Katja spravila k popoldanskemu počitku.

19.4.2013. Morje je bilo tako mirno kot že dolgo ne. In obzorje je bilo tako lepe barve. Kot vedno se obisk igrišča ne konča tam, ampak ne moremo mimo tega, da namočimo tačke v morje. Ni bilo časa za kopalke (v bistvu jih nisem imala s sabo), in ker ne kompliciramo preveč, gremo v vodo tako ali drugače. Čeprav je težko na fotografijo ujet kako lep razgled sem imela, vsaj malo upam, da se vidi da je lepo. In kar mi je na spodnjih fotografijah najbolj všeč je to, da Katja ni vedela da jo fotografiram. 

Bob the builder. Zakaj pa ne?