Redcliffe hospital

Živemu človeku se res vse zgodi in mi ne bi bili mi, če si ne bi bolnice ogledali še od znotraj. Vpetek, 10.5.2013, se je Tomaž zbudil s hudo otečenim očesom. Kot mama nisem nikoli znala precenit kdaj pretiravam in kdaj ne. Izgledalo mi je precej hudo, zato smo se kar odpravili na urgenco, da se malo pokažemo. Klinc, boljše, da pretiravam, kot da se razvije kaj hujšega. 

Na urgenci so nas zelo hitro sprejeli naprej in kar se je pozneje izkazalo, so bili precej bolj zaskrbljeni kot mi. Antibiotik, ki bi ga fantek zaužil oralno mogoče ne bi zadostoval, zato so že pripravili njegove rokice na pikanje, da bo vsakih nekaj ur dobival antibiotik v žilo. Poleg tega...ostaneva čez noč. Kar je bil mišljen kot hiter obisk pri zdravniku, je postalo dežuranje čez noč. 

Omrtvičenje kože, preden so ga pikali.

Čakanje, da nas sprejmejo na pediatrični oddelek sva izkoristila za igranje.

Koga ne bi tole zaskrbelo??

Žile pripravljene.

Prva doza antibiotika. 

Otroci so neverjetno trpežni. Se mi zdi, mlajši kot so lažje prenašajo. Zamotiš jih z igračo in to je to. Še dejstvo o bolnišničnem osebju. Sestra, ki nas je sprejela je bila znanka z igralnih uric, tako da smo se že takoj na začetku počutili precej domače. Sicer pa sva na urgenci čakala štiri ure, da so nas sprejeli na pediatrični oddelek. In v teh štirih urah so me prišli štrije dohtarji vprašat kaj se je zgodilo in štirikrat sem povedala isto zgodbo. In potem na oddelku sem vse skupaj razložila še enkrat. Zakaj si med seboj ne prenesejo informacij nimam pojma, sem pa razmišljala, da mogoče preverjajo verodostojnost zgodbe. Ali si sposoben petkrat ponovit isto zgodbo? :) Hec. 

Igralnica na pediatričnem oddelku. 

Druga doza. 

To je bila moja prva bolnišnična nočitev (če ne štejem dveh porodov) in vsak, ki je kdaj prespal v bolnišnici, sploh na otroškem oddelku, se bo mogoče strinjal z mano, da tam miru ni. Tudi če odštejem dozo antibiotika ob polnoči, je še vedno nekje vedno nekdo ali kašljal, ali jokal, ali so pripeljali novega pacienta, katerega mama je ob 1h zjutraj želela gledat TV. So bili trenutki, ko sem komaj čakala jutro.  

Naslednji dan sva bila odpuščena iz bolnišnice. Oko je bilo skoraj kot novo, dobila sva recept za antibiotik v sirupu, ki pa ga nisem šla iskat. Zakaj? Že tekom prejšnjega dneva se mi je dozdevalo, da z njegovim očesom ni nič narobe, ampak je bila to samo pretirana reakcija na pik od komarja. Da ne govorim o pretiranih reakcijah. Očitno je fantek alergičen na te insekte, saj kaj takega še nisem videla. Samo za primer, tole je njegova reakcija na pik (noga): 

 

V glavnem, stran od komarjev se moramo držat. Sem se pogovarjala z drugimi mamicami in so povedale, da so njihovi otroci imeli ravno take reakcije in da to izzveni. Močno upam, da res. 

Moj dobronamerni nasvet se glasi: Ko potujete v Avstralijo imejte urejeno zdravstveno zavarovanje! Ali pa imejte dodatnih nekaj tisočakov na računu. Za vsak slučaj.