Prvi koraki

Ja, dočakali smo jih. Tomaž je prvič samostojno naredil nekaj korakov. Bilo jih je skromnih tri do pet, ampak je bil ob našem vriskanju in vzklikanju vsakič bolj pogumen in navdušen. Upam, da ga jutri uspem posnet. Vesela sem. 

Cel dan je skoraj zbledel v primerjavi s temi koraki, ampak škoda bi bilo zanemarit ponovno igranje otrok in pohvale Katji, da njena angleščina močno napreduje. 

Dopoldne je bilo par kapelj dežja, zato smo se žogali noter. 

Katjina celotna konjska družina.

Team Slovenia. 

Zmaga.

Moj današnji mrk v glavi v zvezi z večerjo je rešila Junko. Vsakršni brainstorming ni pomagal, da bi prišla do kakšne dobre ideje kaj pripraviti za večerjo. Junko je prišla kot burja, opremljena s hrano, nekaj sva je šli še dokupit in večerja je bila en dva tri na mizi.  

Veselim se jutrišnjega dne. Spet bom videla določene ljudi, ki jih imam rada in Katja se bo po zelo dolgem času videla z najboljšo prijateljico. Internet je zakon.