Ubijalski valovi za darilo

Za rojstni dan sem si za darilo izbrala izlet v Sunshine Coast. Predvsem slovi po lepih plažah in res so lepe. Najlepše do sedaj. V torek 11.12.12 sem začela počasi odvijati svoje darilo. 

Dan je bil topel vendar delno oblačen in vetroven. Najprej smo se odločili, da si ogledamo Dicky Beach, ki je znana po tem, da ima na plaži še vedno ostanke nasedle ladje Dicky. Plaža je prelepa, vendar kmalu ugotovim, da kaj več kot naskakovat valove se tam ne da. Plavanje je nemogoče, ker so valovi prehudi in surfanje končno dobi smisel. Za otroka je bilo na srečo poskrbljeno, košček plitvine, izdolbene od morja, kjer sta lahko čofotala. 

Dicky beach.

Najprej sem šla v valove jaz. Z opazovanjem skupine otrok sem ugotovila, da je bolje, da grem pod val in počakam da gre val mimo. Vendar me je medtem ko sem si brisala oči že butnil drug val in sem šla spet pod vodo. Prenekateri val me je dobesedno slekel, saj sem si neštetokrat popravljala kopalke, ki sem jih imela tudi pri kolenih. Po desetih minutah nisem več vedela ali je bolje, da si tiščim nos ali da držim zgornji del kopalk na mestu. Je pa luštno, kljub temu. Dokaj adrenalinsko. Voda, v primeru da ni valov, sega samo do kolen, tako da nekega ekstremnega športa se nismo šli. 

S plaže nas je pregnal dež. Tistih par kapelj je bilo konec še preden smo prišli do avta pa tudi sicer ne vem zakaj smo bežali, saj smo bili že tako ali tako mokri. Navada pač. Da dneva ne bi bilo prehitro konec, je Igor že prejšnji večer naredil domačo nalogo in poiskal zanimivosti v bližini. Nekaj poceni in zabavnega za vso družino. In smo šli v Bellingham Maze, labirint.  

Naj bi bil otročje lahek oz. to sva si z Igorjem mislila. Vendar je bila že prva naloga zapletena. V zaporedju RDEČA - MODRA - ZELENA moraš priti do sredinske gume. Pa rešite, če lahko. Jaz nisem imela potrpljenja. Miha, tale je zate. 

Po labirintu smo se dvajset minut vrteli v krogu. Smo že godrnjali nad labirintom in začeli dvomit, da ima sploh sredino in šest palčkov (te smo morali poiskat in vpisat njihova imena na list potem pa poiskat rešitev). Našli smo dva palčka in kup slepih ulic. In smo šli spet od začetka, že četrtič. Potem smo nekako našli vse palčke in tudi center labirinta z vodnjakom. 

Palček z rumeno kapo v ozadju.

Končno.

Potem je bilo potrebno najti še izhod, kar je v bistvu samo nazaj po isti poti. Lažje reči kot narediti. Še dobro da je imela Katja s seboj svojega "psa" (ne vem kako mu je bilo ime), ki zelo dobro voha in je našel pot ven. Meni so bile vse poti iste. 

Ob labirintu stoji hiša v kateri živi Sneguljčica. Gospodična ni preveč zgovorna, pije pa pivo sodeč po pločevinkah na tleh okoli nje. 

V paviljonu smo si malo opomogli, mi z vodo in sladoledom, Tomaž pa s spancem.

Pri izhodu iz labirinta si ogledamo še ptice.

Srednjeveški grad? V Avstraliji? Ne. Zgrajen je izključno zato, da uprizarjajo razne igre in poučujejo otroke kakšno je bilo življenje v času vitezov. Nekako nas ni očaral, vidi se da je instant in nima tistega čara starodavnosti. Je pa Predjamski grad tisočkrat boljši. 

Rekvizit na grajskem stolpu.

Mojega darila je ostalo še čisto malo. Šli smo še na eno plažo in ta je bila zares zares lepa. Marcoola beach. Neskončna peščena plaža. Kopali se nismo, malo smo se igrali, tekali in imeli lepo. 

Tomaž, umazan od mivke.

Skoraj čist.

Katja se je rajši igrala konjičke. Mislim, da je tukaj pravkar malicala. 

Mavrica.

Happy me.

Sunshine coast je res prijeten. Morje, plaže, ulice in hiške so tako ljubke, da bi človek bil čuden, če si ne bi želel tukaj preživeti več časa. Zaenkrat Margate ostaja naš trenutni dom in ura vožnje hitro mine. Nekako se je naša družina povečala na osem članov. Pri Benu nas čakajo Junko in oba otroka plus pet kartonov pic. Prvič sem jedla havajsko pico, ima ananas gor. Nič ne bom rekla. Za otroke tri kepice sladoleda, za odrasle pa kozarček rdečega vina je zaključil večer. Skoraj. Božiček se je vozil čez mesto in šel po naši ulici in delil bonbone. Priznam, sem tekla ven hitreje kot Katja. Nisem pa šla po bonbone, sem čakala na drugi strani ceste. Bila sem še vedno v opravi s plaže in se mi pa vseeno zdi, da za pred Božička pa nisem bila primerna. Otroci, vsi štirje, so bili pa tako luštni, da je vsak dobil po dva bonbona. Ali pa so bili tako pridni.