Brez besed

Bliža se Australia day in trgovine so nabasano polne s patriotskimi simboli Avstralije. Zastavice, klobučki, majčke, hlače, brisače, barve za risanje po obrazu,... Praznujejo ga bolj kot Novo leto. Jaz sem se primerno opremila, da ne bom preveč izstopala. Kupila sem si tole....

Katjina ura geografije. Kaj je na tej sestavljanki zanimivega ne vem, ampak Katja je bila nekaj dni popolnoma nalimana na ta zemljevid sveta. Proučevala ga je po dolgem in počez. Še igrala se je gor, konjički so potem skakali iz države v državo. 

Najprej je sestavila Rusijo. 

Medtem ko je Katja sestavljala, sem jaz lahko Tomažu pristrigla laske. Spredaj so mu že zelo silili v oči.  Sem že pomislila, da bi mu glavo pobrili, ampak bi preveč pograšali kodrčke. 

Skoraj gotova.

Finished.

"Gecko" v kopalnici. Luškani so zelo. Imamo jih po celi hiši in za njihovo velikost oddajajo precej glasen zvok. Kar je pa najpomembnejše, jejo komarje.  

Ne glede na to kakšno igračo kupiš, posoda je vedno bolj zaminiva.

Katera pokrovka je prava?

Našli smo Elefantovega očeta. Mogoče je stric, ne vem. (Katja ima slončka Elefanta)

Tole je ena izmed Second-hand trgovin (Lifeline), kotiček z igračami. Sploh kdo opazi otroka? Materiala za igrat več kot dovolj.  

Nasproti igrač imajo second-hand pribor. Tukaj moram biti zelo previdna, ker Tomaž en dva tri zagrabi pest žlic in jih odloži med vilice. Ali pa pest čajnih žlic odloži med velike žlice. Nisem uspela doumet zakaj to počne, ampak vedno. In potem odkoraka, mama naj pa sortira!

Ujet na delu. Spodaj so čajne žličke, zgoraj pa velike. 

Spomin na Slovenijo.

Kapo na glavo.

Neumorna. 

Spet je bilo vroče oz. še vedno je vroče. 

  

Razmišljam in razmišljam kaj naj napišem, pa bolj kot razmišljam bolj mi je jasno, da bom danes zaključila s tem. Želim si, da bi bila sposobna napisat nekaj nobel besed ali pa oblikovat nekaj globokih stavkov. Pa ne znam. Sploh pa ne danes. Naj fotografije govorijo, jaz bom pa molčala.