Bribie Island

Nekaj dni nazaj sem bila v laguni priča zelo zanimivemu prizoru. Predstavljajte si sedem moških, močnih, taki v stili Haka dance. Vseh sedem se je podilo in borilo za eno žogo in ta je bila nežno vijolična z motivom Zvončice. Izgledalo je tako resno, saj so se metali na mrtve in žive. Žal mi žoge ni uspelo ovekovečit. 

Ob malici se seveda takoj pojavijo tisti "ta lačni". Tomaž je dokaj uspešno branil svojo hrano, ampak samo do takrat dokler ni pogledal stran. 

Tomaž je neumoren. Zjutraj še pred zajtrkom hoče, pardon, zahteva, da gremo na sprehod. Komaj mu uspem zamenjat pleničko in obuti čevlje, včasih celo za hlače ni časa, za majčko pa zelo redko. In potem greva v radiju 20 metrov na sprehod. Najraje zavije v bližnjo pralnico perila ali pa v prodajalno rabljenih avtomobilov. Je pa vsaj potem konkretno lačen. Katja mi mora včasih priskočit na pomoč pri nabiranju kilometrov. 

Tale drevešček za "našo" hiško baje daje pomaranče. 

Komaj čakam...

Igrišče.

V nedeljo, 16.12., smo si zaželeli družinskega izleta, samo mi. Dan se ni začel najbolje in tudi kasneje se je le za odtenek izboljšal. Na Bribie Island se pride čez most in je oddaljen od Margate-a približno 50 km. Moj prvi vtis je bil, da me spominja na Krk z izjemo, da je morje okoli Krka bolj čisto. Ustavili smo se na eni izmed plaž, da se malo osvežimo. Smo iskali kje je voda najbolj čista, da malo zaplavamo, ampak je bilo povsod približno enako. Motna voda, listje in trava. S Katjo sva šli namočit rit, pa še to samo zato, ker naju je lulat tiščalo. 

Se napakiramo nazaj v avto in medtem ko je Tomaž v avtu spal, smo mi jedli sladoled, ki pa sploh ni bil slab, ampak celo eden boljših po Igorjevi oceni. Jaz tega ne morem potrdit, ker sem pila capuccino. 

Šli smo še na drugo stran otoka, da si popravimo okus. Tam pa plaže kot plaže. Peščene, neskončne. Valovi niso bili prehudi, zato smo ostali. Za kosilo smo imeli rezervirano mizo ob oknu v fini restavraciji. Ne ne, hecam se, ni še prvi april. Jedli smo v prtljažniku avtomobila. Spominjalo je na kampiranje, ampak naši otroci niso imeli nič proti. 

Saj bi pokazala kakšno fotografijo z bolj veselimi obrazi, ampak je nimam. Igor je posnel samo to.

Torek. Z avtobusom smo se (jaz in vsi otroci) odpeljali v šoping center v Kippa Ring. Glavni razlog ni bilo nakupovanje, ampak predvsem klimatizirani prostori. V Benovi hiši je savna in je bilo že kar nujno, da se nekam umaknem. Tam nekako pozabiš na svet zunaj. Še ena vmesna informacija. Všeč mi je K-Mart, http://www.kmart.com.au/Catalogue.aspx. In ker Luke vedno prevzame pobudo, da skrbi za Tomaža oz. Tom-a (dokler Tomažu to odgovarja) imam takrat proste roke, kar je tako zelo fino. 

Takole sta se vozila na avtobusu. In kmalu zatem je Katja na ovinku padla s sedeža. Zdaj ji še ni smešno, bo pa kasneje dobra anekdota za nasmejat. Je pa res, da smo bili vsi ostali težko resnih obrazov.

Četrtek. Kupila sem si kozarec. V enih tistih mojih najljubših trgovin. Me prav zanima kolikokrat se že šla mimo njega. Naj bo to božično darilo zame. Bila je ljubezen na prvi pogled and it had my name written all over it. Kičast, rožast, barvast. Zanj sem odštela en cel dolar in pol. Ubog zapuščen kozarec, zdaj si na varnem. Še ime mu bom dala.