Student of the year 2012

Spet zamujam za nekaj dni. V sredo, 12.12.2012, sem bila povabljena na zaključno prireditev na Humpybong osnovno šolo. Shannon ni vedela, ostali pa smo, zato smo bili pripravljeni s fotoaparati s strani, ko so jo poklicali kot Student of the year. Nagrado in čast si bosta s kolegico delili, ker se prvič niso mogli odločit komu jo podelit. Bila je prijetno presenečena, za nas je bil pa samo še en razlog za praznovanje.

Sensei, učitelj japonščine. Učijo se jo vsi učenci na šoli.

Ponosni oče.

Ponosna mama.

Ponosni razrednik.

Ponosna prijateljica.

Zvečer smo šli proslavljat uspeh. Pozabila sem kam točno smo šli, vendar imajo kodeks oblačenja in nisem smela tja v japankah. Zato sem mogla z zelo visoke omare potegnit zelo težak kovček, da sem poiskala balerinke. Je bilo pa prijetno se po dolgem času videt v ogledalu svoj naličen obraz. Je pa res, da je puder po pol ure stekel z obraza, ampak sem pa vsaj malo ponovila vajo.

Ta stran mize je bila od punc.

Po večerji je bilo najlažje zamotit Tomaža s sprehodom. V lokalnem časopisu smo sredu ulice iskali kje so najbolj okrašene hiše in ulice. Pa smo šli spet do stanovanjske enote ob kateri vsi ostali poizkusi krašenja izpadejo "ne-dovolj-kičasto". Tokrat je na spodnjem balkonu v temi mahal Božiček, ki je po vsej verjetnosti bil na dieti, saj je bil eden bolj vitkih. 

In to vse še utripa. Božiček je na spodnjem balkonu naravnost, desno od svetlečega trikotnika v sredini.

Da slučajno ne pozabim, na naslednji objavljeni fotki kjer bom jaz gor, bom rjavolasa. Kupila sem si barvo, ki je bila najbolj podobna moji naravni, saj sem hotela pokrit celoten narastek. Pa je barva prijela bolj kot sem pričakovala in zdaj sem rjavolasa kratkolaska. Dobro bo, za mesec ali dva, potem grem po novo barvo. Upam, da ne bom zelena.