Avstralija zame: Tornado wannabe

Slaba dva tedna nazaj smo šli na urgenco. Nič strašnega. Ko sem opazila T. otečene in krvaveče dlesni mi je postalo jasno zakaj ta fant ni več tako pridno papcal. In poleg tega je bil zelo razdražljiv in jokav na splošno. Pa sem predvidevala, da so krivi zobje, ki še vedno pridno rinejo na površje. Zdaj je na poti trinajsti zob, mimogrede. Dlesni so bile v glavnem krive. Kaj se je zgodilo ne vem, sumim pa, da je bila kriva nova zobna ščetka, ki je imela pregrobe ščetine za njega. Zdravnik je predpisal čas. In je pomagalo. Nikoli nisem hotela izpasti tista paranoična mama, ki leti k zdravniku za vsako piko in kašelj, ampak tokrat je malo kazalo na to. Ima pa fant zdaj vsaj kartoteko odprto. Treba je bilo izpolnit goro papirjev in hvala bogu, da imamo urejeno zdravstveno zavarovanje, ker sicer drago računajo za vsak pregled (skoraj 300 dolarjev).

Čakanje na vrsto. Igralni kotiček v čakalnici.

Ni bilo tako težko počakat.

Čakalnica. Levo, sprejemna okenčka.

Začela se je šola. Katjin prvi dan šole smo proslavili na plaži. Za vse, ki še ne veste, Katja bo deležna "homeschool-inga". Do nadaljnega. Program aktivnosti je napisan in poslan ministrstvu, čakamo odgovor in morebitno potrditev. Zakaj taka odločitev, dolga zgodba, vendar občudovanje Sharee in njenih otrok me je popolnoma prepričalo, da je tak način učenja dober in koristen za otroka, predvsem pa najboljši za Katjo. Sharee (sama ima doma šolane vse štiri otroke) nam je tudi zelo pomagala pri pisanju programa za Katjo. Ali imamo prav ali ne se bo pa verjetno pokazalo čez čas.

Torek, 29.1., prvi dan šole. Prva ura, spoznavanje narave in družbe :)

Opazite dva plavalca, namenjena plavat? Sem vam povedala, da so Avstralci totalno preveč oblečeni. Ura je bila 17h, sem prepričana da ju ne bi opeklo.

Tomaž je postal Katjina senca. Kadar gremo na sprehod in Katja noče zraven jo večkrat pokliče, "Tatja" Sledi ji tudi na tej fotografiji. In potem vrže svojo rito zraven in dela kar pač ona dela. Če ima srečo in Katja ni sredi pomembne igre, potem ponavadi naredita mini bazenček ali iščeta školjke.

Sem bila v dilemi, če bi objavila tole fotko, ker je pač nagec, ampak je v bistvu dovolj diskretna, da sem se odločila jo objavit. Kot sem že omenila so Avstralci, po moji oceni, zelo zadržani, sploh kar se golote tiče. Na plaži bikinijev skoraj ni, čez kopalke nosijo kratke hlače in kratke majice v katerih se grejo tudi kopat. Plaže so dovolj prazne, da ne bi smelo nikomur biti nerodno zaradi Tomaževe rite, pa tudi sicer se ne sekiramo kaj dosti. Je pa smešno, da kadarkoli se nam zgodi kaj "neavstralskega" rečem "I'm European!". To je izgovor za vse. Tudi če Tomaž v trgovini preseneti gospo v preoblačilnici... "He's European".

Malica, ki se je nalimala na lička.

Nedelja, 27.1., je bila zelo razburljiva. V sredo ali četrtek je začelo končno deževati in potem ni hotelo nehat. Bližal naj bi se tornado oziroma obstajala je velika verjetnost, da zajame naše kraje. In smo čakali in se hecali. Moram priznat, da je pihalo res strašno močno in izpad elektrike nas je prisilil, da smo šli spat. No ja recimo. Težko je bilo zaspat, ko pa se je cela hiša tresla od vetra. V glavi sem že skovala načrt v primeru, da odpihne streho, kako bom pograbila Tomaža in podobno. Mojo pozornost je za nekaj časa preusmerila glasba na mp3 playerju, potem sem pa zaspala. In zjutraj je nekaj časa sijalo celo sonce.

Tornado se nam je tokrat ognil, je bila pa nevihta kljub temu močna. Na cesti so bila drevesa, potrgani daljnovodi, nekatere ulice brez elektrike po nekaj dni. Mivko s plaže je dobesedno pobralo in je zdaj nivo plaže za meter ali več nižji. Stopnice, ki vodijo na plažo visijo v zraku, pot ob morju pa nasuta z mivko. Voda je zdaj plitvejša in verjetno bo morje to sčasoma vse nanesel nazaj.