Thursday, 15 November 2012

Crikey!


Kdorkoli je kdaj spremljal Animal planet pozna Lovca na krokodile / The Crocodile Hunter, Steve Irwin-a. Danes smo obiskali zivalski vrt, ki sta ga ustanovila njegova starsa, on pa je nadaljeval njuno poslanstvo. Pripravite se, imam ogromno fotk.  


Australian ZOO je od Margate oddaljen le piclih 50 km in da smo prisli do tam, nam je Ben zaupal svoj avto. Kaksna sreca. Z javnim prevozom bi morali prestopat trikrat in pot bi nam vzela skoraj tri ure. Bog te pozegnaj, Ben. 


Se spociti. 


Bojne barve. V tem zivalskem vrtu se govori: Kaki ni samo barva, je odnos. 


Vidre

Hranjenje vider. 
Zivalski vrt je zasnovan tako, da je cimbolj interaktiven. Zivali imajo ogromno prostora, nekateri kuscarji in ptice se prosto gibljejo po prostoru, zato jih povsod videvas.






"What, bitch!"

Terri, Robert in Bindi Irwin. Druzina preminulega Steve-a. Ravno na danasnji dan so praznovali Steve Irwin day.







Na moje veliko veselje sem se lahko slikala s koalo. Dobro da sem se nasminkala. To je bila uresnicitev enega prebliska, ki sem ga dobila nekaj mesecev nazaj. Obcutek je tak kakrsen sem si ga predstavljala. Vonj imajo nekako hecen, mesanica evkaliptusa, ki ga zvecijo in prepotene dlake. 














Tomazu kenguruji niso bili toliko zanimivi, da bi sedel poleg njih. To lahko verjetno pripisem sebi, saj bi mu morala kazat vec slikanic s kenguruji. Dlako imajo izredno mehko. Najprej si nismo upali blizu, ker pac nismo vedeli, da se jih lahko boza. Vsi navduseni smo jih opazovali z razdalje dveh metrov in vzdihovali "Glej kako smo blizu". Potem pa pride en fantek in se enemu kenguruju skoraj vsede v narocje. Dobro, torej ne brcajo. Vsaj ne vedno.

















South east Asia 












Tomaz prvic vidi geparda. 

"Pride rock". Kdor je gledal Levjega kralja ve kaj mislim. 






Katja ponovno na konju. En krog po gozdicku in spet je bila vesela. Mogoce bo zdaj en teden mir. 




Chase.
Cuddles.



Oci, tut v Avstraliji te poznajo : ) Zapis na kamnu. 

In spet kenguruji. Nisem jih stela, ampak ogromno jih je. 












Saj sem rekla, da imam veliko slik. Ni se konec. 

 





Wombat. 










"Heeelp meeeee!!"






Psa itak.






Ja nekako tako, moras obdrzat obcutek. Za en dan dovolj vtisov. Najrajsi bi vam rekla "To morate dozivet" in ugotavljam, da drugace ne morem povedat. Vse tiste prehojene kilometre po zivalskem vrtu je bilo vredno prehodit. V bistvu lahko to posplosim na vse kar je v zivljenju vredno truda. Hodis in hodis, pa nekam prides. Po vsej verjetnosti na cilj, definitivno pa tja kamor spadas. 

1 comment: