Moja deska je lahko delfin

Če je dežnik lahko balon, potem je tudi deska lahko delfin. Kdor pozna Katjo, ne bo presenečen, če rečem, da je bila najglasnejša na kopališču. Vzklikanje do neba. "Gija!" in "Gremo Sabrina!". Še nekaj drugih ukazov sem prepričana, da je bilo, ampak sem jih pozabila. Najprej je bila Sabrina in potem Pascal. Z delfini sem zelo slaba očitno, saj sem ga vedno narobe pobožala. Bodisi preblizu oči ali tiste luknje na vrhu skozi katero diha. Na neki točki je imela občinstvo štirih reševalcev iz vode. Seveda je ni nihče razumel kaj govori, ampak saj tudi opero malokdo razume pa jo vseeno gledajo.  

"Hi Sabrina!"

Moj današnji razgled med čakanjem, da se kopalke posušijo.  

Toby. Približno sedem let star mešanček, ki ga je Ben posvojih, ko se je družina razšla. Zelo prijeten kuža in je ves srečen, ko je čas za sprehod. Isto velja za Katjo. Ponavadi ga dopoldne odpeljemo en krog. 

Kot sem že omenila, je Tomaž v fazi, ko hoče hodit. Zato naši sprehodi po petnajstih minutah izgledajo takole. Traja precej časa, da kam pridemo, ampak fant bo očitno bolj športne narave in že zdaj trenira mišice. 

Ena izmed ulic. "Humpybong" v jeziku aboriginov pomeni prazna hiša.

Lička so preveč rdeča, jutri bomo v senci. 

Jutri (torek, 20.11.) za nekaj časa zapuščamo Bena. Odhajamo k Sharee, naši prvi gostiteljici. Zelo mi je ljuba in komaj čakam, da jo vidim. Ker bo center Brisbane-a potem bližje si bomo ogledali še nekaj stvari, ki so nam na prvem obisku ušle. Konec tedna se vračamo k Benu. Pride nas iskat z avtom k Sharee, saj bomo s sabo odpeljali našo "odvečno" prtljago, dva velika kovčka in en mali. Sem že pozabila kaj vse imamo s sabo. Dragi moji, potujte s čim manj prtljage.